Država Katar je sodelovala na 10. srečanju stalnih predstavnikov pri Arabski ligi in ambasadorjev Politično-varnostnega odbora Sveta Evropske unije v Bruslju.
Turčija se je pridružila 15 drugim državam, vključno z državami članicami Arabske lige in Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC), pri ostri obsodbi izraelskih zakonskih predlogov, ki poskušajo vsiliti izraelsko suverenost na Zahodnem bregu. Te države so izrazile globoko zaskrbljenost zaradi teh potez in pozvale mednarodno skupnost k ukrepanju.
Egipt bo novembra gostil mednarodno konferenco o obnovi območja Gaza po vojni. Predsednik Abdel Fattah al-Sisi je napovedal, da bo Egipt v sodelovanju z različnimi organizacijami, vključno z Organizacijo islamskega sodelovanja, Arabsko ligo in Palestinsko upravo, gostil konferenco, ki bo združila države donatorice, mednarodne organizacije in regionalne partnerje. Poleg tega je Egipt začel pobudo za zbiranje donacij državljanov za podporo obnovi Gaze, za kar je Sisi pooblastil premierja Mostafo Madbulija.
Italijanska nogometna ekipa Internazionale je odigrala prijateljsko tekmo proti Atletico Madridu v Bengaziju v Libiji. V Firencah so potekali protesti proti vladi Meloni in za Palestino, ki so se sprevrgli v shod pred ameriškim konzulatom. Pacifisti so pozdravili premirje v Gazi, vendar poudarjajo, da brez konca okupacije ne bo miru.
Donald Trump naj bi pritiskal na Benjamina Netanjahuja, da bi dosegel dogovor o končanju spopadov v Gazi. Srečanje med Trumpom in Netanjahujem v Beli hiši naj bi bilo namenjeno končanju izraelske vojaške blokade Gaze. Vendar pa viri blizu Trumpa izražajo zaskrbljenost, da bi srečanje lahko ušlo izpod nadzora.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je zaključila udeležbo na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN s številnimi dvostranskimi srečanji. Med drugim se je srečala s kolegi iz Sirije, Malezije in Bahrajna ter s generalnim sekretarjem Arabske lige.
Predsednik Irana Masoud Pezeshkian in pakistanski premier Shehbaz Sharif sta odpotovala v Katar, da bi se udeležila izrednega srečanja Organizacije islamskega sodelovanja (OIC). Srečanje bo namenjeno nujnim regionalnim pogovorom.
Po izraelskem zračnem napadu v Katarju potekajo priprave na izredni vrh s skoraj 60 arabskimi in islamskimi državami. Ministri zunanjih zadev Arabske lige in Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC) so začeli zaprte sestanke in razprave o tem, kako se odzvati na izraelske akcije v regiji. Medtem se pojavljajo vprašanja o partnerstvu med Združenimi arabskimi emirati in Izraelom, pri čemer nekateri poudarjajo pomen odnosa med predsednikom ZAE in katarskim emirjem.
Minister za zunanje zadeve Hakan Fidan se je v Dohi v Katarju, kjer je potekalo izredno skupno srečanje zunanjih ministrov Organizacije za islamsko sodelovanje (IIC) in Arabske lige, srečal s katarskim premierjem in ministrom za zunanje zadeve Muhammedom bin Abdurrahmanom Al ter z egiptovskim ministrom za zunanje zadeve Badrom Abdelattyjem. V Dohi je opravil tudi več dvostranskih srečanj.
Katarski premier Mohamed bin Abdulrahman al Tani je ponovno pozval mednarodno skupnost, naj kaznuje Izrael zaradi njegovih zločinov in uporabe dvojnih meril. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je prispel v Tel Aviv, kjer je začel obisk v Izraelu, s ciljem izraziti podporo zavezniški državi.
V Dohi je potekal arabsko-islamski vrh, kjer so obsodili izraelski napad na Katar in poudarili, da ogroža prizadevanja za normalizacijo odnosov z arabskimi državami. Katarski premier je pozval mednarodno skupnost, naj sankcionira Izrael. Nekdanji izraelski premier Ehud Olmert je obžaloval smrt sina voditelja Hamasa Khalila al-Hayya v izraelskem napadu v Katarju.
Generalna skupščina ZN je potrdila resolucijo o ustanovitvi palestinske države, ki podpira rešitev dveh držav. Palestinska oblast je pozdravila sprejetje resolucije. Izrael je odločno nasprotoval resoluciji, ki jo je podprlo 142 držav.
Hamas je pohvalil napad z nožem v bližini Jeruzalema, v katerem sta bila ranjena dva izraelska civilista, kot "herojsko dejanje". Novi premier Hutijev je obljubil nadaljevanje boja proti Izraelu. Generalna skupščina ZN je sprejela deklaracijo, ki podpira rešitev dveh držav, kar je Izrael označil za "cirkus". Izrael je kritiziral resolucijo ZN o Palestini, češ da bo to spodbudilo Hamas k vojni, ker ne omenja, da je Hamas odgovoren za nadaljevanje vojne, ker zavrača predajo talcev in orožja.
V prestolnici Katarja, Dohi, je odjeknilo več eksplozij, pri čemer naj bi bile tarča stavbe, povezane z gibanjem Hamas. Po poročilih različnih medijev, vključno z AFP, Sabreen News in RIA Novosti, so bili slišani udari v središču mesta, vidno pa je bilo tudi dim. Reuters poroča, da naj bi Izrael izvedel napade na politično vodstvo Hamasa.
Izrael je izvedel vojaški napad v Dohi, vendar Hamas trdi, da je njegovo vodstvo preživelo. Mednarodna skupnost je obsodila napad na pogajalce Hamasa v Katarju, Beli hiši pa o izraelskih načrtih ni bilo nič znanega. Seja Varnostnega sveta ZN o napadu je bila preložena na naslednji dan.
Iran in Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) sta po prekinitvi sodelovanja junija, ki je sledila vojni z Izraelom, dosegla nov dogovor o sodelovanju. Sporazum, ki je bil sklenjen v Kairu po večmesečnem egiptovskem posredovanju, predvideva dostop inšpektorjev ZN do vseh iranskih jedrskih objektov. Iran bo moral poročati o lokaciji vseh svojih jedrskih objektov.
Država Katar je obsodila izjave izraelskega premierja o njegovi želji po razselitvi Palestincev, kar opisuje kot nadaljevanje politike. Istočasno je umrl ugleden palestinski intelektualec zaradi lakote, ki jo je v Gazi povzročil Izrael. ZDA pa so preklicale vizume palestinskim uradnikom, kar naj bi bil korak k aneksiji Zahodnega brega.
Izraelska vojska je med napadi v Gazi začela uporabljati booby-trapped robote, kar je povzročilo uničenje stanovanjskih sosesk. V Jeruzalemu so aretirali izraelskega moškega zaradi pisanja grafita "Holokavst v Gazi" na cerkvi Svetega groba. Družine so zapustile mesto Gaza po nočnem bombardiranju, medtem ko Izrael išče premirje pod svojimi pogoji, medtem ko se vojska približuje mestu Gaza.
Izraelske sile so v Gazi ubile Mohammeda Shaalana, palestinskega košarkarja, znanega kot 'Zemljotres', medtem ko je iskal pomoč za svojo bolno hčerko. Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi je bilo od oktobra 2023 ubitih najmanj 62.000 Palestincev, na tisoče pa je ranjenih ali pogrešanih. V Keniji, Senegalu in Južni Afriki so potekali množični protesti, ki obsojajo izraelsko vojno v Gazi. Generalni sekretar Arabske lige je obsodil izraelske pokole v Gazi.
V Izraelu so potekali množični protesti proti vojni v Gazi, na katerih so protestniki izražali nezadovoljstvo z Benjaminom Netanjahujem. Zaradi prihajajoče izraelske okupacije Gaze so se okrepile zahodne grožnje s sankcijami, vendar nekateri menijo, da bi mednarodni pritisk Netanjahuju in njegovim zaveznikom koristil.
Izraelski načrt za popoln prevzem Gaze je naletel na široko mednarodno obsodbo. Francoski predsednik Macron je izraelske načrte označil za katastrofo brez primere in predlagal mednarodno misijo ZN. ZDA so kljub pričakovanim mednarodnim kritikam nakazale podporo izraelskemu načrtu, medtem ko je bil načrt s strani evropskih in arabskih držav obsojen. Egipt se je znašel ob strani, medtem ko ocenjuje svojo prihodnjo vlogo.
V Kairu je potekalo izredno zasedanje Sveta Arabske lige na ravni stalnih delegatov, kjer so obravnavali razmere v Gazi. Srečanja se je udeležila tudi država Katar. Osrednja tema je bila odločitev Izraela o ponovni popolni okupaciji Gaze.
V izraelskem napadu je bil ubit nekdanji palestinski nogometni zvezdnik Suleiman al-Obeid, znan kot "palestinski Pelé", medtem ko je čakal na humanitarno pomoč. Palestinska nogometna zveza je objavila žalost. V juliju je bilo na Zahodnem bregu pridržanih 662 Palestincev. Od oktobra 2023 je bilo pridržanih že več kot 18.500 Palestincev. Predstavniki Palestine in Izraela so nagovorili srečanje Varnostnega sveta ZN.
Premier Nove Zelandije Christopher Luxon je izjavil, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu 'izgubil kompas' in da 'ne posluša mednarodne skupnosti'. Nova Zelandija bo do septembra pretehtala možnost priznanja palestinske države.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je odobril vojaške načrte za zavzetje Gaze in uničenje Hamasa. Hkrati je pozval k cenzuri družbenih omrežij, da bi preprečil širjenje, kot je dejal, 'krvnih obrekovanj'. Egipt je zahteval pojasnila glede Netanjahujeve vizije 'Velikega Izraela' in opozoril pred destabilizacijo. Tiskovni predstavnik Blinkna je priznal, da je Izrael sabotiral mirovne sporazume v Gazi.
Amnesty International je objavila poročilo, v katerem Izrael obtožuje namernega izstradanja prebivalcev Gaze, kar naj bi škodovalo njihovemu zdravju. V poročilu so navedene izkušnje Palestincev, ki naj bi od aprila trpeli lakoto, in trditve, da izraelska dejanja sistematično uničujejo zdravje in blaginjo ljudi.
Avstralska zunanja ministrica Penny Wong je obsodila izraelski preklic vizumov kot "neupravičen" in dejala, da Izrael s tem "izolira samega sebe". Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je obsodilo obisk izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v naselju Ofra na zasedenem Zahodnem bregu.
Ameriški State Department je ustavil izdajanje vseh viz za obiskovalce iz Gaze, dokler ne bo izvedel temeljite preiskave. Prav tako so ustavili izdajanje viz za Palestince, ki prihajajo iz Gaze na nujno zdravljenje.
Dvaindvajset arabskih in muslimanskih držav, vključno s Savdsko Arabijo, Katarjem, Egiptom, Jordanijo in Turčijo, je prvič obsodilo napad Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Skupaj so pozvale Hamas, naj izpusti vse talce, se razoroži in se umakne z oblasti v Gazi. Pozivu so se pridružili tudi Evropska unija in 17 drugih držav, ki so del Arabske lige.
Arabske države, vključno s Katarjem, Savdsko Arabijo in Egiptom, so se pridružile pozivom Hamasu k razorožitvi in prekinitvi vladavine v Gazi. Glavni rabin je kritiziral odločitev vlade o Palestini kot "nesprejemljivo napako", saj naj bi ta poteza odvračala Hamas od dogovora o premirju.
Izraelske okupacijske sile so v četrtek zgodaj izvedle nov vdor na libanonsko ozemlje in razstrelile hišo v kraju na južni meji. Medtem se v Izraelu krepi protipalestinsko razpoloženje, več kot 70 % arabskih državljanov pa si želi združitev arabskih strank, kar bi lahko povečalo volilno udeležbo, čeprav je njena realnost negotova.
Generalni sekretar Arabske lige, Ahmed Aboul Gheit, je pozdravil skupno izjavo 25 držav, vključno z 18 članicami Evropske unije, Združenim kraljestvom, Kanado, Avstralijo, Švico, Japonsko, Norveško in Novo Zelandijo, ki poziva k takojšnjemu prenehanju vojne v Gazi. Poudaril je, da izjava odraža globalno soglasje in da je zdaj potrebno besede pretvoriti v dejanja in pritisk. Ločeno poročilo navaja, da je 28 držav, med njimi Francija, Italija, Združeno kraljestvo, Španija, Kanada, Avstralija in Japonska, objavilo skupno izjavo, ki poziva k takojšnjemu koncu vojne v Gazi in zahteva, da Izrael izpolni svoje obveznosti v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom. Nemčija in ZDA nista bili med podpisnicami.
Arabska liga je obsodila lakoto v Gazi in obtožila Izrael, da palestinsko ljudstvo izpostavlja smrtonosnim razmeram ter lakoto uporablja kot vojno orožje. Vodja urada Združenih narodov za človekove pravice je prav tako kritiziral izraelske bombne napade, saj ti Palestincem povzročajo dodatno trpljenje.
Arabska liga je v Kairu na izredni seji na ravni stalnih predstavnikov razpravljala o humanitarni krizi v Gazi in kršitvah verskih svetišč. Srečanje, ki mu je predsedoval Jordan, se je osredotočilo na obleganje Gaze in vpletenost Katara ter Maroka, ki sta sodelovala prek svojih ambasadorjev. Države članice so izrazile zaskrbljenost zaradi dogajanja in iskale rešitve za izboljšanje razmer.
Izraelske sile so sprožile prve kopenske operacije v osrednji Gazi, v Deir al-Balahu, in ugrabile dr. Marwana Al-Hamsa ter ubile novinarja blizu bolnišnice v Gazi. Medtem ko so J Street, Israel Policy Forum, Arabska liga, Združeni arabski emirati, Kitajska, Rusija, Iran in drugi obsodili Izrael, je Zionistična organizacija Amerike (ZOA) pohvalila Izrael za preprečevanje genocida nad Druzi v Siriji. Potekala je tudi informacijska vojna proti Izraelu.
Organizacija združenih narodov je razkrila, da ima dovolj zalog hrane za Gazo, vendar je Izrael blokiral njihov vstop na prehodu z Egiptom. Medtem so Palestinci v Gazi, ki so pod nenehnim bombardiranjem, ostali odvisni od novic o pogajanjih o prekinitvi ognja. V luči te krize je španski aktivist Santiago González z ladjo 'Handala', delom Flotilje svobode, napovedal pot proti Gazi, pri čemer je poudaril, da je tveganje, ki ga prevzemajo, neprimerno manjše od trpljenja Palestincev.
Izrael je napadel katoliško cerkev v Gazi, pri čemer sta bili ubiti dve osebi in več ranjenih. Izraelsko zunanje ministrstvo se je uradno opravičilo za napad, vojska pa je sprožila preiskavo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je Izrael obtožil, da izkorišča druzijsko manjšino v Siriji kot pretvezo za širitev v državo in poudaril, da je glavna težava v regiji izraelska agresija. Kljub prizadevanjem ZDA za normalizacijo odnosov med Izraelom in sirsko vlado, je Izrael sprožil tudi močne zračne napade na sirsko obrambno ministrstvo in območje blizu predsedniške palače v Damasku.